še ni prvi april

  Še ni prvi april,

   … zato smo v »Korotanskem e-novičniku« lahko povsem resni in tudi brez kakšnih neljubih, nehotenih napak.

Na kratko naj ponovimo vabili na dve čezmejno povezovalni razstavi v torek, 1.4.2025:

- ob 18.00 bo v Alpen-Adria-Galerie v Celovcu (Theaterplatz 3, Stadthaus) odprtje razstave »Si vis pacem... Če želiš mir«; pripravila sta jo kuratorja Karl Vouk in Dušan Fišer (SI). Soft opening bo v Robert-Musil-Literaturmuseum & Robert-Musil-Institut (Bahnhofstraße 50) istega dne od 16.00 do 17.30. – Odpiralni čas razstave, ki bo na ogled do 8. junija: vsak dan razen ponedeljka 10.00 – 18.00, 19.4 - 21.4. (Velika noč) zaprto. Več na alpenadriagalerie@klagenfurt.at ter na www.stadtgalerie.net ;

- ob 18.30 bodo v Slovenskem kulturnem centru Korotan na Dunaju (Albertgasse 48) odprli razstavo priznanega slovenskega slikarja Gregorja Pratnekerja »Be(e) Aware«. Za glasbeni uvod bo poskrbel »Trio Sonoro« (Andraž Jagodic - klarinet, Gabriel Meloni - klavir, Lia Vielhaber - čelo). – Trajanje razstave: 1. april – 9. maj 2025.

V sredo, 2.4.2025 ob 17.00 bodo v prostorih Svetovnega slovenskega kongresa (Linhartova cesta 13, Ljubljana) predstavili knjigo Boruta Koruna »Slovenci: naši davni predniki«; avtor, publicist in svetovni popotnik, izpopolnjuje vsebino zbornika »Slovenci v zgodnjem srednjem veku« (2012) in piše o dogajanju od 6. do konca 9. stoletja ter »postavlja naše prednike v novo zgodovinsko, antropološko in kulturno perspektivo«. Na predstavitvi bo sodeloval prevajalec, publicist in politični filozof Andrej Lokar.

V sredo, 2.4. ob 19.30 bodo/bomo v župnišču v Pliberku predstavili osebna in družinska imena Pliberka, Šmihela in Vogrč v 18. stoletju, in sicer ob predstavitvi nove obsežne knjige »Družine avstrijske Koroške in Bele Peči v 18. stoletju«. Mag. Tone Krampač, mag. Breda Sturm, mag. Martina Piko Rustia, prof.dr. Stane Granda in Janez Stergar bomo govorili o objavi župnijskih popisov iz leta 1754, ko je habsburška vladarica Marija Terezija odredila prvi popis prebivalstva za celotno avstrijsko cesarstvo. Izvirniki popisnih pol za osem koroških župnij (poleg treh navedenih še: Šentrupert pri Beljaku, Sv. Nikolaj pri Beljaku, Skočidol, Lipa in Dvor), ki so tedaj pripadale Ljubljanski škofiji, zdaj pa so v Krški škofiji oz. v avstrijski Deželi Koroški, so shranjeni v Kapiteljskem arhivu v Arhivu ljubljanske nadškofije (NŠAL). V leta 2022 izdani knjigi »Koroške družine v 18. stoletju« so bili objavljeni popisi za koroške župnije, ki so sedaj v okviru Republike Slovenije. – Informacije: 0043 463/56515 20, zalozba@mohorjeva.at in www.mohorjeva.co .

V sredo, 2.4. ob 20.00 bo v Mini teatru v Ljubljani kabaretna predstava »Realisti« avtorja Jureta Karasa v izvedbi prvega slovenskega koroškega poklicnega Teatra Rampa SPZ iz Celovca. Predstavo v režiji Alenke Hain igrajo Aleksander Tolmaier, Ana Ruter, Dušan Teropšič, Mina Švajger, Maks Dakskobler in Roman Pechman ter njegova harmonika. Predstava je dobila vrsto nagrad (Dnevi komedije v Celju, Zlati lev na mednarodnem festivalu v Umagu, Dnevi satire v Zagrebu) in je bila izbrana na letošnji Teden slovenske drame v Kranju. V njej sodelujejo slovenski in koroški profesionalnimi igralci in igralke.
    Opozorilo na predstavo, ki je tretji dogodek v nizu letošnjih Koroških kulturnih dni v Ljubljani, v »Korotanskem e-novičniku« ponavljamo, čeprav so vse vstopnice že raz(pro)dane. Nekateri »večno včerajšnji« pač ne morejo verjeti dvestotim gledalcem, da sta bili tudi izjemno uspešni koroški predstavi v Mini teatru - mladinska 22. aprila in lutkovna 29. aprila - popolnoma zasedeni...

Ponovimo, da bo od srede, 2.4. do torka, 29.4.2025 umetniška videoinstalacija »Obdach 2025« koroškega rojaka Marka Lipuša na ogled na novi lokaciji, in sicer na postaji podzemne železnice Volkstheater.

    V četrtek, 3.4.2025 ob 17.00 bosta v Koroškem deželnem muzeju v Celovcu po razstavi, ki z delom vsebine sega tudi južno od Karavank, „Hitlers Exekutive. Die österreichische Polizei und der Nationalsozialismus“, vodila Martina Zerovnik in Peter Pirker. - Ob 18.00 bo Helga Mračnikar brala iz svoje knjige »Mutters Stimme«. Potrebne so prijave udeležbe na 0043 463 240025 ali na anmeldung@kaernten.museum .

V četrtek, 3.4. ob 19.00 bo v gostišču »Stara pošta / Alte Post« na Bistrici na Zilji predstavitev knjige Ralfa Grabuschniga »Unterwegs zwischen Grenzen«. V knjigi se zgodovinar, ki je odraščal v Beljaku in študiral na Dunaju, v Zagrebu in Budimpešti, poda na obmejna območja in obišče razne manjšine v Evropi. Izhaja iz slovenskega jezika, ki se kaže v družini kot velika skrivnost...

V četrtek, 3.4. ob 19.30 bo v Musilovem inštitutu v Celovcu (Bahnhofstr. 50/1) dr. Erwin Köstler bral iz svojih prevodov del Ivana Cankarja. Dogodek pod naslovom »Das Haus der Barmherzigkeit und Frau Judit« bo moderirala pisateljica Ana Marwan; oba nastopajoča sta se pravkar vrnila z nastopov na/ob Leipziškem knjižnem sejmu.

   V petek, 4.4.2025 ob 10.30 se bo v dvorani 3 sejmišča v Celovcu pričel največji sejem vina v južni Avstriji in alpsko-jadranski regiji »Intervino«. Na sejmu bo predstavljenih približno 600 vrst vin in žganih pijač s približno 55 vinarji in trgovci iz Avstrije, Slovenije in Italije. Obiskovalci bodo imeli priložnost brezplačno degustirati, primerjati in kupiti vina. Več o sejmu, ki bo potekal do nedelje, 6. aprila, je na spletni povezavi https://www.kaerntnermessen.at/veranstaltungen/intervino/#top .

   V soboto, 5.4.2025 ob 11.00 bo v spodnjem Belvederu na Dunaju (Rennweg 6a, A-1030 Wien/Dunaj) dr. Ferdinand Šerbelj, dolgoletni svetovalec in kustos Slovenske narodne galerije v Ljubljani, v slovenskem jeziku vodil po razstavi »Svet v barvah - Slovensko slikarstvo 1848 – 1918«. Gre za največjo predstavitev slovenske umetnosti na Dunaju doslej, številni dokumenti iz arhiva Belvedere pa prinašajo nov, raznolik pogled na kulturnopolitične povezave med Dunajem in Ljubljano. Vstopnice za Šerbeljevo vodenje v torek, 4.4., so že nekaj časa razprodane, za vodenje v sredo, 23.4.2025 ob 16.00 (v nemškem jeziku), pa prijave do 10. aprila sprejema Slovenski inštitut na Dunaju na: office@si-dunaj.at. Vodenje je sicer brezplačno, potrebna je zgolj vstopnica za muzej.

V soboto, 5.4., tokrat že ob 17.00 bo v k&k kulturnem središču v Šentjanžu v Rožu v otroškem gledališkem abonmaju »Kakajček« z igro „Kakec – Kakčeve dogodivščine“ (ni pomota, da bi bil Kekec!) gostoval Mini Teater iz Ljubljane. - Dr. Ek in dž. Ekica temo kakca in kakanja skupaj z otroki obravnavata zelo natančno in z brezmejnim humorjem. Otroci izvejo, da se kakec lahko spremeni v koristno gnojilo, zaradi katerega cvetijo rožice in rastejo jagode, v Afriki pa iz kakca gradijo celo hiše! - Rezervacije & informacije: 0043 0664 2620042 in kuk@slo.at .

V soboto, 5.4. ob 22.50 se bo na TV SLO 1 – kot v našem e-novičniku že najavljeno – s filmom Rimini (Rimini) nadaljeval Cikel sedmih avstrijskih filmov na TV Slovenija. Zaokrožil se bo v sredo, 9. aprila ob 20.00 na TV SLO 1 s filmom Andrea se ločuje (Andrea lässt sich scheiden) ter v soboto, 12. aprila ob 22.50 na TV SLO 1 s filmom Šparta (Sparta). – Podrobnosti na spletu: Cikel avstrijskih filmov na TV Slovenija: kalejdoskop privlačnih zgodb in pretresljivih usod - RTV SLO .Vsi filmi bodo še 30 dni po predvajanju na voljo na aplikaciji RTV 365.

   V nedeljo, 6.4.2025 ob 15.00 bo v farni cerkvi v Tinjah imel čezmejno povezovalni značaj koncert »Na krilih upanja – Pesmi in glasba za boljši svet«, nastopila bosta mednarodno uveljavljeni zbor in orkester glasbene šole Ljubljana Vič-Rudnik pod umetniškim in dirigentskim vodstvom mag. Jelene Susnick.

    Za prihodnji teden pripenjamo dve vabili za četrti in peti dogodek Koroških kulturnih dni v Ljubljani: za torkovo odprtje razstave Karla Vouka »Skozi čas« (udeležbo lahko prijavite na natasa.stergar@guest.arnes.si) ter za sredino predstavitev delovanja treh slovenskih koroških kulturnih društev (prijava udeležbe na lidija.golc@guest.arnes.si ). Da pošte ne preobložimo, podrobna vabila za nadaljevanje KKD-Lj 2025 dobite prihodnjič, e-naslove za pravočasno najavo udeležbe pa ste že dvakrat dobili v skupnem programu.

    V letošnjem malem travnu - aprilu se bomo spomnili na (pol)okrogle jubileje in spominske dni pomembnih koroških slovenskih in/ali z našima kluboma povezanih osebnosti:
    3.4.1955 se je v Železni Kapli (ali Lepeni?) rodil kulturno-prosvetni delavec in pisatelj mag. Jože Blajs, dolgoletni ravnatelj celovškega slovenskega Mladinskega doma (u. 6.9.2021);
    7.4.1955 se je rodila kulturno-prosvetna delavka in učiteljica Erika Wrolich, mdr. voditeljica tamburašev v Ločah ob Baškem jezeru;
    9.4.1925 se je rodil Gojmir Uršič, univ.dipl. inženir rudarstva, polnih 90 let (!) član in dolgoletni odbornik Kluba koroških Slovencev (u. 12.3.2019);
   12.4.1930 se je rodil šolnik ter prosvetni delavec Herman Velik, župan občine Sele, podpredsednik SPZ in urednik revije »Mladi rod« (umrl 1.8.1976);
   18.4.1925 je na Prevaljah umrl Pavel Košir (Koschier), učitelj in zbiralec ljudskega blaga (r. 28.6.1978 v Logi vasi pri Vrbi);
    21.4.1915 se je v Šentjakobu v Rožu rodil koroški partizan, politični aktivist in diplomat Franc Primožič (u. 31.1.1963 v Bagdadu);
    23.4.1935 se je rodila Milena Dobernik, profesorica angleščine in nemščine, kot odbornica, tajnica in predsednica dolgoletna duša mariborskega Kluba koroških Slovencev;
    23.4.1945 se je rodil prof.dr. Ernst Bruckmüller, profesor Univerze na Dunaju, član Avstrijske akademije znanosti, mdr. avtor prvega celovitega orisa avstrijske zgodovine v slovenskem jeziku (»Avstrijska zgodovina«, SM 2017) in zaslužni sodelavec Slovenskega inštituta na Dunaju;
    25.4.1945 se je rodil kulturno-politični in gospodarski delavec mag. Filip Warasch, mdr. ustanovni predsednik Kluba slovenskih občinskih odbornikov, tajnik in podpredsednik NSKS, glavni tajnik AACC;
    25.4.1955 se je rodila šolnica in kulturna delavka Marica Hartmann, prva ravnateljica zasebne dvojezične šole v Celovcu, neumorna lutkarica in lutkarska mentorica;
     30.4.1950 se je rodil Peter Wieser, kulturno-politični aktivist, publicist, urednik in založnik.
Jubilantom voščimo vse najboljše in še na mnoga zdrava ter aktivna leta! Pokojnim pa velja naše spoštovanje in trajen spomin.